(intervju) Živčec Kalan: Trgovanje pri meni ne pride v poštev

(intervju) Živčec Kalan: Trgovanje pri meni ne pride v poštev
  19.06.2012  |  13:50  5
Čas branja: 8 min
Gordana Kalan Živčec, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vnovična kandidatka za to mesto na volitvah

Zdravništvo je v letih svojega mandata peljala zagotovo čez najbolj nevarne čeri. Zdaj je ta odločna, lucidna in, kadar ima prav, trmasto nepopustljiva družinska in urgentna zdravnica znova kandidatka za vodenje zbornice prihodnja štiri leta. Nekateri menijo, da je primer nemogoče ženske, za druge je preprosto »Goga«. Z njo smo se pogovarjali, tik preden je ministrstvo za zdravje odpravilo odločbo o začasnem odvzemu licence zdravnici iz primera Nekrep Zlatki Kanič. Zbornica bo morala znova odločati o licenci.

[A] 5b51Untitled-9.1338913711.jpg
V primeru Nekrep smo, karkoli se bo zgodilo, vsi poraženci. Zdravnica, zdravništvo, zbornica. Vsi.

Zlatka Kanič je proti Gordani Kalan Živčec vložila tudi tožbo zaradi nevestnega dela v službi, potem ko je zbornica pod njenim vodstvom zaradi večje strokovne pomanjkljivosti in napake pri delu - iz primera so se izločili številni domači ali tuji strokovnjaki - odločila, da pediatrinji začasno za dva meseca vzame licenco.

Nekateri zdravniki, ki se morda na volitvah niso odločili za vas, vam očitajo, da ste zdravništvo spravili ob ugled, da ste mu naredili škodo. Najbolj očitno prav prek primera Kanič.

Odgovorila vam bom z vprašanjem: sem samo jaz odgovorna za ugled zdravništva ali tudi skupina, ki je na drugi stopnji zavrnila mnenje razsodišča prve stopnje? Vam povem, da toliko grobosti, kot je zmore zdravnik narediti zdravniku, v drugih poklicih ni. Končati medicinsko fakulteto še ne pomeni biti »gospod ali gospa«. Svoje napake v tem primeru priznam. Nekoliko je bilo krivo moje naivno razmišljanje, da so ljudje dobri in povedo, kar je res. Primer Nekrep je nekaj najbolj tragičnega v vseh pogledih. Umrl je otrok. Primer sem osebno poglobljeno proučila, pridobila mnenja izvedencev, si poskušala vse razjasniti. Ali bi se lahko razpletlo tudi drugače, ne znam odgovoriti. Ves čas tega postopka sem želela le, da ima član zdravniške zbornice pravico do pravičnega postopka.

Bi danes naredili kaj drugače?

[A] 6349Untitled-10.1338913740.jpg
Ko se je gradila Domus Medica, so k meni prišli nekateri kolegi, ki so želeli upravljati z mano za lasten interes. Pri meni jim s tem ni uspelo. Tu sem morda razočarala nekatere »volivce« in če sem jih, sem vesela, da sem jih.

Da. Isto dejstvo, ki sem ga takrat javnosti povedala jaz, bi danes povedal nekdo drug. Poleg tega bi šli precej prej v upravni postopek. Dejansko smo šli šele po ugotovitvah upravne inšpekcije. Moja skrb bi bila, da so postopki pravilni in da vse poteka regularno. Če bi predsednik razsodišča druge stopnje dr. Denlišič ravnal enako, kot je razsodišče ravnalo do tedaj, primera na tak način ne bi imeli. Razsodišče druge stopnje je ravnalo drugače kot razsodišče prve stopnje. Za to niso imeli podlage v pravnem mnenju, vsaj napisanega nisem vedela. Ravnali so v naglici in v tako pomembni zadevi je to nedopustno. Ko je odstopil, sem morala prevzeti vodenje zadeve, ki po naših aktih ni bila v moji pristojnosti.

V tem primeru smo, karkoli se bo zgodilo, vsi poraženci. Zdravnica, zdravništvo, zbornica, vsi.

Med volitvami je v javnosti zelo odmeval očitek na vaše vodenje ZD Izola. ZD Izola je na lepem objavil, da bo proti vam sprožil tožbo.

Vse moje poslovne odločitve v ZD Izola sem peljala v korist zdravstvenega doma. Odpuščeni zaposleni je bil »čisti poslovni strošek«, zato sem se odločila tako, kot bi se vsak racionalni menedžer. Kako in v čigavem interesu je zdravstveni dom po mojem odhodu spor vodil, je drugo vprašanje.

Odšla sem na grob način, a Izolo imam kljub vsemu v lepem spominu in verjamem, da je številnim žal, da se je tako končalo.

Pravite, da imate na Izolo lepe spomine, odlične vezi z zaposlenimi in bolniki. Kako se vam je torej zgodila »manj lepa« Izola?

Že ko sem prišla v Izolo, so bili tam štirje ali pet sporov, nekateri že tudi na sodišču. Vse sem pomirila ali izpeljala v korist ZD. Lokalno si nasprotujeta vsaj dve struji. Tudi zastava depozita je bila v korist ZD. Verjemite, če bi karkoli želela skriti, tega ne bi dajala v javne zbirke podatkov, to je vpis garancije v zemljiško knjigo. Bizarno je tudi, da mi očitajo nekaj, kar bi ekonomisti oziroma menedžerji, ki se spoznajo na posel, naredili brez osebnih posledic. Z vidika vodenja je recimo velika neumnost, da ima javni zavod dobiček, na katerega plača davek. In to zato, da si lahko direktor izplača nagrado, kot se je v Izoli zgodilo, ko jo je vodil moj predhodnik in naslednik.

Vnovične volitve za predsednika zbornice pred jesenjo niso verjetne. Kako komentirate rezultat, kakšni so vaši načrti do takrat?

Večina članov in ekipa, ki so me prvič podprli na volitvah, je izbrala visoke standarde in odličnost pri delu zdravnikov in zobozdravnikov, ki jih vpeljuje zdravniška zbornica. Nekatere stvari bi bile lahko dosegljive hitreje, to priznam. Zato je treba morda članom nekoliko podrobneje predstaviti koncept, da so visoki standardi del zdravništva (izobraževanje, svetovno primerljiva stopnja izobrazbe ...) in edina prava podlaga za visok ugled. Pomembno se mi zdi povedati, da imam v svoji ekipi pet profesorjev, tri docente, dva primarija, kar pomeni, da je to ekipa, s katero lahko dosežemo visoke standarde.

Boste v kampanji prek poletja kaj spremenili?

Kot je bilo zaznati v odzivih kolegov, moram po domače rečeno narediti več »marketinga«, bolje predstaviti vse dobre rezultate, ki se poskušajo razvrednotiti. Recimo zadnji dogodek, ki ga organizira zdravniška zbornica o nujnih stanjih v zobozdravstvu, ki je bil že drugič zapored zelo uspešen glede na visoko udeležbo, je pokazal, da je bilo 90 odstotkov udeležencev prvič v Domusu Medici, pohvale so prihajale iz vseh strani.

Glede na število oddanih glasovnic - pa kakršnekoli zgodbe so se okoli tega napletle - se zdi, da velikega dela zdravništva politika vseeno ne zanima.

Ljudje so jasno pokazali, da potrebujejo zbornico in predsednika, ki bo zaščitil njihove interese. Do zdaj še ni bilo tako velike udeležbe. Nekoliko tudi zaradi tega, ker je bilo glasovanje po pošti. Nikakor ni res, da bi bile kakršnekoli nepravilnosti pri glasovnicah in štetju, kot so namigovali nekateri mediji. V tej organizaciji smo zelo napredovali. Vsak član ima prek spletne strani neposredno možnost, da svoje podatke popravi in uredi, tudi naslov za pošiljanje.

V zdravniških krogih menijo, da imate nižjo podporo pri zdravnikih družinske medicine, ki vam je prvič pomagala na položaj predsednice. Kaj menite o tem?

Zelo mi je žal, da nam ni uspelo več narediti za zobozdravnike.

V osebnih pogovorih večkrat slišim, da je zbornica z mojim vodenjem stopila iz sence. A na način, ki so ga mediji negativno pospremili. Kolegi pa povedo, da za zdravnike do zdaj nihče ni toliko naredil in se bil pripravljen toliko žrtvovati. Nekaj je ljudi, ki me zdaj podpirajo, pa me prej niso, in seveda nasprotno. Morda so imeli zadnji kakšen poseben privilegij ali status, kar sem odpravila. Vsi člani morajo biti enakopravni. Kolegi, ki me poznajo, vedo, da ne bom poslušno sledila ciljem, ki niso splošno dobri za zdravništvo. Trgovanje ne pride v poštev in je proti moji naravi.

Kakšno trgovanje in na kakšne privilegije ste mislili?

O kolegih ne govorim slabo. A ko se je gradila Domus Medica, so prišli k meni nekateri kolegi, ki so želeli upravljati z mano za lasten interes. Pri meni jim s tem ni uspelo. Tu sem morda razočarala nekatere »volivce« in če sem jih, sem vesela, da sem jih.

Kaj imate za svoje dosežke v vašem mandatu?

Splačalo se je potrpeti. Nova hiša stoji in dosegli smo nekatere zavidljive spremembe. Odpravili smo administrativne ovire v času od konca študija do specializacije. Mladi zdravniki lahko po diplomi in registraciji na zbornici že po štirih mesecih kandidirajo za specializacijo. Če ne drugega, je zadnjih 600 specializantov imelo takšno pot. Imamo zavarovanje pravne zaščite za zdravnike, zaradi česar člani nimajo tveganja, da bankrotirajo ob sodnih pregonih. Smo pa tudi zelo prepoznavni v evropskem prostoru, slovenska stališča so upoštevana. Zelo ponosna sem tudi na projekt referenčnih ambulant in dobrega sodelovanja primarne in sekundarne ravni.

Neuspeh?

Zelo mi je žal, da nam ni uspelo več narediti za zobozdravnike. Ta trenutek so naši zobozdravniki soočeni z resno grožnjo tuje nelojalne konkurence, saj se z možnostjo evropske nostrifikacije diplome v Bolgariji njihovo število zelo povečuje. V tem pogledu je treba zaščititi tudi državljane, saj je nekakovostno opravljena storitev na koncu zelo draga. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo povsod iskal možnost, da skrči pravice, preventiva v zobozdravstvu pa je najcenejša.

Zakaj se zanje niste bolj zavzeli?

Če bi želeli, da se zanje zbornica bolj zavzame, bi morali definirati svoje cilje. Tega do zdaj niso naredili. Potem jih lahko podpremo. Zdi se mi, da so precejšnji individualisti, ali pa so ti najbolj »glasni«. Fakulteta je bolj akademska, zato potrebujejo »tehnično« podporo, ki jo ima zbornica.

Pred časom so jasno izrazili, da bi raje imeli samostojno zbornico.

Mislim, da take možnosti realno ni. Zdravniška zbornica je tudi zobozdravniška zbornica, menim, da do zdaj določene rešitve niso bile predstavljene tako, da bi jih vsi razumeli. Tudi v slovenski zgodovini so zdravniki pomagali zobozdravnikom. Fakulteta je zdaj premalo zastopana. Zato sem se odločila, da bom prihodnjega predsednika odbora za zobozdravstvo poiskala na fakulteti. Oziroma sem ga že našla in je že v moji ožji ekipi. To je zobozdravnik doc. dr. Dušan Šušterčič.

To pomeni, da Sabina Markoli odhaja?

Sabina Markoli je sodelovanje za naprej odklonila. Menim, da je dobra za problematiko zobozdravstva, ki zadeva strogo finančna vprašanja. Pri ciljih, ki bi jih oblikovali za zobozdravnike in bi jih potem podprli tudi zdravniki, pa ni bila uspešna.

Ali vendar zobozdravniki niso dovolj jasno povedali, da želijo biti samostojni?

Menim, da večina zobozdravnikov išče zbornico, ki bi jim ponujala podporo. Govoriti, da nimajo finančne svobode, ni smiselno. Če gledamo s stališča sindikalnih, ekonomskih interesov, potem verjamem, da jih je več proti kot pa za. Populisti so vedno glasni, ko pa je treba delati in pripraviti dokumente ...

Zdravniki, ki vas podpirajo, menijo, da ta hip ni osebe, ki bi se bila sposobna pogajati z vlado, kot ste se vi. Drugi pa pravijo, da ste bolj sindikalistka kot predsednica zbornice. V kateri vlogi se vidite sami?

Res dobro poznam delovnopravno zakonodajo, šla sem kar skozi nekaj pogajanj, tudi sindikalnih. Kot zdravnici mi je uspelo narediti tudi korak naprej, na upravno področje, na kar sem zelo ponosna. Znam pretehtati, definirati cilj, ki ni nemogoč, in ga poskušam predstaviti drugi strani. Znam tudi reči »ne«, ko menim, da je stvar dosegla meje. Mislim, da to ni sindikalizem, da je to bolj veščina pogajanj. Menim, da ima zbornica znanje, pravno in ekonomsko, ki ga sindikat ne potrebuje in ga zato nima. Je pa področje sindikata precej bolj »marketinško« zanimivo.

Vam je Konrad Kuštrin osebno povedal, da vas na volitvah ne bo podprl?

Konrad Kuštrin mi je rekel, da me ne bo podprl, ker ga ne poslušam (smeh) in ker imam slabo ekipo. Predlagal mi je zamenjave, ki jih nisem upoštevala.

Kaj pa slovensko zdravniško društvo?

Ti so želeli ostati nevtralni, na soočenju kandidatov, ki je bilo pri njih, ter na srečanju združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pa so me številni neposredno podprli.

Katera je zdaj po vašem mnenju največja težava zdravništva?

Da svoje identitete ne negujemo in je kar malo pozabljena.

Del te identitete je tudi zbornica. Stanovska identiteta je naša stroka, torej naša moč. Znanje nam daje ugled. Zdravniki smo poseben del družbe, zahteve pri našem delu so izjemno visoke, smo poklic, ki je uvrščen v kazenski zakonik. Ko bomo začeli predstavljati in ne bomo več žrtvovali stanovske identitete za lastne interese, pljuvali po kolegih, ko bodo osebni interesi v ozadju, bo identiteta znova vzpostavljena. To je treba narediti z močjo argumentov, ne osebnih interesov.

Zdravnikom ste obljubili pomoč pri oblikovanju statusa, če jih bo država izvzela iz javnega sistema.

Seveda. Zdravniki si pri svojem delu najbolj želimo miru, da ga lahko kakovostno opravimo. Zdravnik mora občutiti socialno varnost in imeti svobodo izbire. Ni enotnega koncepta za vse zdravnike. Zdravnik z absolutno svobodo tvega socialno varnost. A zakaj tistim, ki so sposobni več, vrhunskim strokovnjakom z dolgoletnim stažem - ne bi jih bilo veliko -, ne bi ponudili več svobode in jim zakonito omogočili drugačen status, sklepanje individualnih pogodb? Večina se ne more pogajati za ceno zdravniškega dela, treba je kaj storiti na deficitarnih specialističnih področjih. Zbornica je to sposobna. Čakam, da bo minister razumel, da projekti, ki jih predlagamo, držijo vodo, da vedno ponudimo argumente, dobre rešitve za sistem, bolnike in seveda zdravnika. Da mu zbornica zna, lahko in je pripravljena pomagati.

Info

Tim Gordane Živčec Kalan

Kot njeni podporniki in tim najožjih sodelavcev so se med drugim podpisali strokovni direktor Klinike Golnik prof. dr. Mitja Košnik, zobozdravnik doc. dr. Dušan Šušterčič (ob njeni zmagi torej verjetni šef odbora za zobozdravstvo), družinska zdravnica in strokovna direktorica ZD Ljubljana doc. dr. Tonka Poplas Susič, strokovni vodja Klinike za interno medicino UKC Maribor prof. dr. Radovan Hojs, prof. dr. Rafael Ponikvar iz ljubljanskega UKC, nekdanji predsednik združenja zasebnih zdravnikov primarij Dean Klančič, družinska zdravnica doc. dr. Danica Rotar Pavlič, strokovni direktor Interne klinike prof. dr. Zlatko Fras, infektologinja prof. dr. Bojana Beovič in gastroenterolog prof. dr. Borut Štabuc iz ljubljanskega UKC.

Članek je bil objavljen v strokovni reviji Medicina danes, 6. junij 2012.

 5

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Slovenija
Slovenija 7 znakov, da vam grozi srčni infarkt

Umrljivost zaradi aterosklerotičnih bolezni je upadla – zaradi preventive je manj srčnih infarktov, zaradi uspešnih intervencij in...

Špinačna legenda na kvadrat

Med ljudmi je razširjen mit, da je veganska prehrana enolična, draga in po hranilni sestavi nezadostna. V tem članku skušamo ta mit...

Slovenija
Slovenija Previdno pri hujšanju po infarktu

Veliko ljudi se po srčnem infarktu odloči, da bodo jedli zdravo. Ob tem začnejo uživati velike količine sadja in zelenjave, semen,...

Slovenija
Slovenija Stres in srce

Na urgenco pripeljejo bolnika z znaki infarkta. Zdravniki sklenejo, da ni šlo za infarkt, ampak napad panike, tesnobe, ki ima podobne...

Slovenija
Slovenija Tudi pri srčnem popuščanju potrjen zaščitni učinek zdravega življenjskega sloga

Odsotnost sedmih glavnih dejavnikov tveganja je možnost srčnega popuščanja pri ljudeh zmanjšala za 55 odstotkov.

Slovenija
Slovenija Spolnost po infarktu podaljšuje življenje

Ali spolnost res pogosto pripelje do srčnega napada, infarkta ali nenadne smrti? »Ne,« nam zagotovi in hkrati ovrže najpogostejši mit...