Komentar

Ne obupati. Ne zdaj.

Ne obupati. Ne zdaj.
  03.07.2012  |  08:00  16
Čas branja: 3 min

Res je. Razpoloženje in položaj nas, povsem navadnih ljudi že dolgo nista bila tako nezavidljiva in negotova. Radi bi prav učili naše otroke, pa ne vemo, kaj natančno je danes prav. Radi bi jih naučili vsega za samostojno življenje, pa ne vemo, kaj sploh lahko pričakujemo v prihodnosti. Naredimo pač najbolje v danem trenutku, kot znamo.

Trendi minejo, prepričanja ostanejo. Gojite jih na zdravih temeljih.

Sama večkrat pomislim, kako so mi pred desetletjem na fakulteti pri enem od ekonomskih predmetov razlagali vrednostne papirje z najnižjo stopnjo tveganja, obveznice. To naj bi bili vrednostni papirji, pri katerih z nakupom sprejmemo najnižje tveganje zato, ker zanje jamči država. Izdala jih je, ker se je zadolžila za razvoj, nekega dne pa jih bo poplačala in takrat človek lahko pričakuje vnaprej določen in pričakovani donos. Torej je človek ob nakupu obveznic, ki so veljale za najboljšo dolgoročno naložbo za nekoga, ki je želel varčevati dolgoročneje, pa ne tvegati, vedel, da lahko ostane brez vsega le, če bo država propadla. »To pa se dejansko ne more zgoditi,« je rekel asistent na fakulteti. Ha, bi mu lahko rekli danes, kakšnih 15 let pozneje, si prepričan?

Razumimo svet

Danes smo tukaj, nič več prepričani o nečem absolutnem. Tisti, ki se ne slepimo, vemo, da moramo zase poskrbeti sami - država nas tega nikoli ni učila, niti nam ni nikoli naravnost povedala, da ne misli več skrbeti za nas -, da moramo sami najti usmeritev na tem svetu, najprej pa svet razumeti. Naše vrednote in prepričanja, kaj je prav, se niso spremenili, ostajajo trdno usidrani. Le da jih je danes, bolj kot kadarkoli, zelo težko uresničevati, saj se je treba ves čas podrejati svetu, ki se vrti z neznansko hitrostjo, posameznikom, ki nam jih v nekem trenutku okolje ponudi kot uspešne, že naslednji hip pa izginejo kot kafra. In zmeraj novim trendom, ki jim vedno znova nasedamo, čeprav vemo, da so samo trendi, minljivi, da bolj ne bi mogli biti ... Če danes kaj deluje dobro, je črno-beli marketing. Pišite uspešne zgodbe, nam govorijo v času recesije. Ubogamo in pišemo o uspešnih tako silovito, da vse skupaj postane tako belo in brezmadežno, da že bije v oči. In vsi vemo, da resnica ni čisto taka.

Spomin

Ko namreč človek uspe, je srečen in pozabi, da je kdaj moral za svoj uspeh tudi trpeti. Zgodba ni popolna, ker imamo ljudje za slabe stvari res »montiran« slab spomin kot eno izmed najmočnejših orožij samoohranitvenega nagona. In potem so uspešni posamezniki videti kot barbike v izložbi otroških igrač. Lepi, razmeroma mladi, neskončno srečni in izpopolnjeni. A resnica? No, to pa je na nas, ki to spremljamo, beremo, konzumiramo. Kar sami moramo vedeti, da ni tako. Da stvari niso tako preproste in da je bilo tudi tem ljudem hudo in težko. Kaj pa vemo, s kakšnimi težavami se ukvarjajo, čeprav je na zunaj videti, kot da jih nimajo. Tista znana slovenska »temu je pa res sekira v med padla, res mu je fajn, nič mu ni treba delati« je hudo bosa. Budisti - pa ne samo oni in ne razumite me, kot da jim pripadam, ker jim ne, kot tudi ne nobeni drugi veroizpovedi - učijo, da je splošna življenjska izkušnja človeka »trpljenje« - no, ni nam treba vsega vzeti tako dobesedno -, smisel življenja pa pot k prenehanju trpljenja. In če pogledate še vse tiste namige, kaj je srednja pot, boste videli, ali delate prav. Pravo gledanje in razumevanje, mišljenje, dejanje, način življenja. Ki vključuje še izogibanje vsemu tistemu, kar splošno vemo, da je narobe, in kar nam ne prinaša miru - laži, sovraštvu, opravljanju, škodovanju sebi in drugim, tudi popuščanju trenutnim in celo nerealnim željam.

Prepričanje

Vse tisto, kar sami menite, da je prav, je vaše prepričanje. Če ne škodi drugim, je temelj pravi. Naša prepričanja, kot bi bila čudežna, vedno ostajajo. Tudi če jih morda ta trenutek ne moremo povsem obvladovati in priklicati. Če se človek malo umiri in pomisli, v sebi začuti usmeritev, ki gotovo nikoli ni napačna. Zmeden postane, ko jo želi umestiti v okolje. Danes bolj kot kadarkoli vladajo trendsetterji. Če to nisi, potem nisi, se zdi. Ampak ni res. Ne obupati. Ne zdaj. Trendi izginejo, prepričanja ostanejo. Gojite jih na zdravih temeljih.

Mirno poletje vam želim in uživajte tudi v branju našega predpoletnega poljudnoznanstvenega časopisa Medicina in ljudje.

Izšla je nova številka Medicina dens in ljudje z naslovno temo

mdl.1340700115.jpg

Hude posledice nepremišljene hormonske terapije

:

BIOIDENTIčNI HORMONI Ljubljanski ginekologi zdravijo vsaj tri bolnice s predrakavimi spremembami na maternični sluznici. Strokovnjaki so prepričani, da jih je povzročilo mazanje s kremami s tako imenovanimi bioidentičnimi hormoni.

Ti so tudi v Sloveniji postali vroče blago, prodajajo se prek spletnih strani, predpisujejo in po neuradnih podatkih celo tržijo jih tudi nekateri zdravniki. Gre predvsem za kreme z vsebnostjo teh hormonov. Največja težava je zagotavljanje varnosti zdravljenja bolnic.

 16

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Bolezni
Bolezni Koronavirus v izločkih že dan pred pojavom simptomov

V teh dneh, ko se število okuženih z novim koronavirusom tudi v Sloveniji veča iz ure v uro, se med drugim pojavljajo vprašanja o...

Bolezni
Bolezni Koronavirus – drugi val okužb šele prihaja

Povzemamo izjave prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani, ki jih...

Priporočila za zdravljenje kroničnih bolnikov s COVID-19

Zadnje tedne, ko spremljamo dogajanje v zvezi z epidemijo okužb z novim koronavirusom, ne moremo mimo objav o morebitni škodljivosti...

Bolezni
Bolezni Do zobozdravnika res samo v nujnih primerih

Boli me zob. Kaj zdaj? V času ukrepov zaradi pandemije deluje le omejeno število nujnih zobozdravstvenih ambulant. Zato smo pripravili...

Slovenija
Slovenija Ustni zadah

Slabemu ustnemu zadahu strokovno rečemo halitoza. Je posledica slabih higienskih navad ali pa kaže na druge zdravstvene težave. Lahko se...

Bolezni
Bolezni Pričakujemo lahko tudi že psihološke učinke epidemije

Po podatkih klicnega centra za koronavirus, številke 080 14 04, na kateri pod vodstvom mentorjev odgovarjajo študenti višjih letnikov...