Najprej: sprostite se!

Najprej: sprostite se!
Najprej: sprostite se!
  14.04.2016  |  22:00
Čas branja: 7 min
Aktivno življenje niso samo tek, plavanje, kolesarjenje in podobno, temveč tudi (transcendentalna) meditacija, joga, ples ob drogu ter taj či čuan in či gong. Da bi ostali zdravi, je treba vsak dan nekaj storiti zase! Prvi korak je, da se sprostimo in umirimo, pa ne le telo, tudi naš um. Šele ko se umirimo, si lahko naberemo novo energijo in smo lahko bolje pripravljeni na nove izzive na delovnem mestu in doma.

Da bi ostali zdravi, je treba vsak dan nekaj storiti zase! Prvi korak je, da se sprostimo in umirimo, pa ne le telo, tudi naš um. Šele ko se umirimo, si lahko naberemo novo energijo in smo lahko bolje pripravljeni na nove izzive na delovnem mestu in doma.

kastelic-primoz-xx.1460183169.jpg.s.960px.jpg
Joga ne vzame časa, joga čas da, poudarja Primož Kastelic, vaditelj hatha joge. Foto: Osebni arhiv

Joga

Primož Kastelic, vaditelj hatha joge, ki v okviru društva Joga Svet je lep pripravlja posebne programe za poslovneže, je prepričan, da je joga primerna za vsakogar, ki si želi dinamične in hkrati sproščujoče vadbe za krepko in zdravo telo ter bister in kreativen, predvsem pa spočit um. »Na kratko bi lahko rekli - z jogo se počutimo bolje, poleg tega joga ne vzame časa, ampak ga da,« meni Kastelic. »Je ena izmed boljših metod za lajšanje več sodobnih zdravstvenih težav. Redno izvajanje jogijskih položajev, dihalne vaje, koncentracija in sproščanje tudi dolgoročno dobrodejno vplivajo na telesno, mentalno in duševno zdravje posameznika.« Po njegovem mnenju prav zato, ker sicer pozornost usmerjamo navzven (službi, otrokom ...), pri jogi pa opazujemo svoje dihanje, se zavestno in natančno postavljamo v določene položaje.

»Človek postane bolj umirjen in osredotočen, mirneje se odziva v stresnih položajih in hitreje najde rešitev za težave. Več energije nameni sebi, okrepita se samozavest in preudarnost,« spremembe opiše vaditelj joge. Začetnikom priporoča, naj se udeležijo vodenih vadb, kjer spoznajo osnovna načela in se naučijo pravilnega izvajanja položajev. Marsikdo jih bo ohranil v urniku, da izpili svoje gibanje in dihanje, tudi skupinska energija deluje motivacijsko, kar potrjujejo tečajniki, ki že desetletje obiskujejo njegove vadbe. Tudi za vse, ki nimate dovolj časa za tedenske obiske ali jutranje pozdrave soncu, pozna rešitev. »Znan budistični rek pravi: Za meditacijo si je treba vzeti 20 minut na dan, če nimate časa, pa eno uro. Kot za vsako stvar, ki jo želimo izpopolniti, tudi za delo na sebi velja, da so učinki kumulativni in vsaka minuta šteje. Od vas je odvisno, koliko časa boste namenili sebi. Pomaga že, da se vsak dan ob isti uri postavite na isto mesto na vadbeni podlogi, zaprete oči in pustite, da vas telo samo popelje do položajev, ki vam takrat najbolj ustrezajo.«

enska-drog-th.1460183180.jpg.w.960px.jpg
Ples ob drogu je fizično zahtevna vadba, kjer se mišice preoblikujejo in dobijo obliko "dolgih" mišic. Foto: Shutterstock

Ples ob drogu

Ples je brez dvoma ena izmed bolj priljubljenih oblik rekreacije za mlade in stare, opisali bi ga lahko tudi kot nekakšno aktivno meditacijo, ki poveže telo z duhom. Lahko deluje kot terapija za raziskovanje posameznikovega osebnega notranjega sveta in njegove socialne integracije, saj spodbuja izražanje, izboljšuje komunikacijo in je sredstvo za samoaktualizacijo. Ples posameznika osvobaja, pomaga mu prebuditi in izražati čustva. Terapevtski plesi so denimo ishmech, shakti dance, ples petih ritmov in biodanza. A stik s samim seboj in občutje zadovoljstva dosežemo tudi s plesom ob drogu, s katerim lahko prav tako krepimo samozavest in samospoštovanje. Martina Vrhovnik, vizažistka in vodja studia za obraz, telo in dušo T Spot, poudarja, da je to »fizično zahtevna vadba, kjer se mišice preoblikujejo in dobijo čudovito obliko 'dolgih' mišic. Vse telo se spreminja in preoblikuje, saj večinoma izvajamo elemente z lastno težo.« Z redno vadbo ženska učvrsti tudi problematične predele telesa, razvija svojo koordinacijo, gibčnost, vzdržljivost in pridobiva fizično moč. Že po prvih nekaj vadbah se tečajnice počutijo svobodnejše, povrne se zaupanje v lastno telo, kar krepi samozavest, izboljša se telesna drža in s tem tudi samopodoba. V studiu poudarjajo senzualnost in zaključene skupine tečajnic. »Vadbo izvajamo po metodi Ana's Sensual Fitness in je ne moremo primerjati z akrobatiko na drogu,« pojasnjuje Vrhovnikova. Ples ob drogu je tudi umetnost, s poudarkom na estetiki giba, čutnosti gibanja in umetelnosti posamezne figure. »Poudarek je na prebujanju svoje notranjosti in odpiranju najglobljih čustev, zato v dvorani nimamo ogledal, soj sveč pa ustvarja prijetno in intimno ozračje.« Že ura na teden pomaga odpravljati stres in utrujenost, zato ni presenetljivo, da so na britanski univerzi Cambridge študentom v okviru univerzitetnih aktivnosti že pred leti omogočili obiskovanje tečaja plesa ob drogu.

rus-andrej-xx.1460183176.jpg.o.240px.jpg
Ponavadi transcendentalno meditacijo vadimo od deset do 20 minut zjutraj, da se osvežimo in zbistrimo glavo, ter še en­krat pozno popoldne, da odpravimo stres in utrujenost, ki se nabereta čez dan, pravi dr. Andrej Rus, licenciran in recertificiran učitelj transcendentalne meditacije. Foto: Osebni arhiv

Taj či čuan in či gong

Zaradi čedalje hitrejšega ritma življenja, stresa pri delu in študiju vse več ljudi potrebuje umirjeno vadbo za notranjo sprostitev. »Taj či čuan in či gong sta veščini, ki poudarjata predvsem krepitev notranje moči, kar nam pomaga pri premagovanju vsakdanjega stresa in pridobivanju večje splošne odpornosti,« poudarja Chen Shining, kitajski mojster, vodja in ustanovitelj Slovenskega združenja taijiquan hram CSN. Primerni sta za vse generacije, tudi telesna (ne)pripravljenost ni omejitev, korist bomo imeli že s prvo vadbo, dolgotrajna in vztrajna vadba pa naj bi celo pomlajevala in podaljševala življenje. »Taj či čuan je sistem vaj, borilna veščina in meditacija v gibanju hkrati, s katerimi zbiramo, negujemo in prečiščujemo življenjsko silo (qi ali či), ki je pomembna za naše celostno zdravje in dobro počutje,« pojasnjuje mojster. Zato so tudi gibi značilno mehki, zaokroženi, enakomerni in neprekinjeni. Či gong (qigong) pa je starodavna kitajska veščina, s katero razgibamo telo, umirimo um in okrepimo zdravje. Nastal je iz tradicionalne kitajske medicine in številne znanstvene študije potrjujejo njegove koristne učinke na ravnotežje in gibčnost, spomin in kognitivne sposobnosti, imunski sistem, uravnavanje srčnega utripa in krvnega tlaka, zmanjševanje stresa, izboljšanje spanja, upočasnitev procesa staranja.« Temeljni koncept obeh veščin je tako imenovano trojno uravnavanje telesa, uma in dihanja, da dosežemo visoko stopnjo harmonije telesa in uma.

»Uravnavanje gibanja je osnova, zato moramo telo najprej pripraviti in sprostiti z globokim dihanjem, kar dosežemo z nadzorovanjem uma,« razlaga Shining. »Osnova je stoječa (ali sedeča) meditacija, ki omogoča, da se naučimo pravilne telesne drže, prizemljenosti in prave sproščenosti za učinkovito vadbo taj či čuana in či gonga.« Da bi dosegli sproščenost in poglobljeno stanje kontemplacije, ki se ob pravih pogojih razvije v meditacijo, je treba vztrajno vaditi več let. A ker so gibi dovolj preprosti, lahko vsakdo vadi glede na svoje telesne zmožnosti in tako zanesljivo napreduje. Po Shiningovem mnenju z vadbo taj či čuana in či gonga preventivno poskrbimo za naše zdravje. »Če nimamo veliko časa, se lahko odločimo za eno izmed oblik taj či čuana ali či gonga in jo nato vztrajno vadimo. Potrebujemo do 15 minut na dan. Kadar smo v naglici, lahko naredimo le nekaj osnovnih gibov, kar nam bo vzelo tri minute. Či gong lahko vadimo kjerkoli, saj potrebujemo zelo malo prostora, izvajamo pa ga stoje. Načela vadbe lahko uporabimo, ko stojimo v vrsti, čakamo na avtobus, kjerkoli. Ko enkrat začnemo vaditi, nam ostane malo izgovorov, saj so učinki tako blagodejni, da srce kar samo kliče k vadbi.«

chininging-chen-xx.1460183170.jpg.o.480px.jpg
Taj či čuan in či gong sta veščini, ki poudarjata predvsem krepitev notranje moči, pravi Chen Shining, kitajski mojster, vodja in ustanovitelj Slovenskega združenja taijiquan hram CSN. Foto: Osebni arhiv

Meditacija

Dušan Osojnik, učitelj meditacije bompu zen, opozarja, da je pri učenju meditacije veliko nesporazumov, nerodnosti in nenamernih zavajanj. »Meditacijo lahko označimo kot nekakšno notranjo aktivnost, s katero človek na povsem individualen in njemu svojstven način uravnoteženo staplja dva, na prvi pogled zelo različna, sicer pa povsem soodvisna vidika, to je zunanje in notranje, telesno in duhovno,« pojasnjuje Osojnik. Vsi smo pod številnimi pritiski na vseh področjih, v vseh obdobjih so prisotni stres, tesnobe, stiske. »Človek seveda išče rešitve, predvsem take, ki so kot njegov življenjski slog - hitre. Meditacija je lahko hitra 'prva pomoč', ki človeka uravnoteži in umiri, ne glede na okoliščine. Meditacija ni le priporočljiva, ampak nujna za vsakogar,« meni zen učitelj meditacije. »Glavno pa je, da nas v proces meditacije, ki je v osnovi nekaj izjemno preprostega, uvede dovolj usposobljen učitelj z dolgoletnimi izkušnjami.«

Z meditacijo lahko vsak trajno uravnoteža svoj duh in um, vendar, tako Osojnik, je treba najprej vzpostaviti ustrezno podlago, na kateri je mogoče začeti prakso meditacije. »Bolj ko je človekova vsakdanja zavest poglobljena, subtilnejša so spoznanja o življenju, o sebi in svetu. Tudi odpornost proti stresu in druge stiske se z meditacijo poveča.« Meni, da je težko govoriti o superiornosti katere meditacijske metode, čeprav je meditacija zen čedalje bolj priljubljena. »Sodobni človek se je v stalnem pomanjkanju časa naučil s časom ravnati gospodarno na vseh področjih življenja, tudi ko gre za delo na sebi. Zenovska metoda je očiščena filozofskega balasta, ni religioznih ali drugih avtoritet, simbolov, ki bi se jim moral praktikant podrejati ali jim slediti,« razlaga. »Preprosto se sedi s priprtimi, lahko tudi z zaprtimi očmi in se obrne proti steni. Samo sedi, niti meditira ne. Le sedi in pusti, da je, kar je, takšno, kakršno je - zunaj in znotraj njega. Pri tem mu pomaga osredotočanje na naravni proces dihanja, ki je tak, kakršen pač tisti trenutek je.« Sliši se preprosto, čeprav je v resnici precej težko. »V procesu se sproža veliko čustveno-duševno-telesnih procesov in dogajanj, ki lahko zmedejo, zato je nujno, da nas v vsak proces meditacije uvede sposoben učitelj, ki nas, dokler praksa ni utrjena, spremlja in usmerja.« Ko jo obvladamo, jo lahko prakticiramo sami, in včasih bo dovolj le nekaj minut. »Zjutraj, takoj ko vstanemo, ali zvečer, preden se odpravimo spat, sedemo v miren kotiček, na tla na ustrezno podlago ali tudi na stol, vzravnamo hrbtenico, roke položimo na stegna, sprostimo ramena, zapremo usta, jezik položimo na nebo, zapremo ali pripremo oči in pustimo, da je, kar je, vključno z vsemi šumi, ki se pojavijo, zunaj ali znotraj nas,« svetuje Osojnik in dodaja, da prave učinke začutimo šele po rednem izvajanju vsaj mesec ali dva.

Znan budistični rek pravi: Za meditacijo si je treba vzeti 20 minut na dan, če nimate časa, pa eno uro.

Transcendentalna meditacija

Tudi dr. Andrej Rus, licenciran in recertificiran učitelj transcendentalne meditacije (TM), meditacijo priporoča vsakomur, ki bi se rad umiril, odpravil stres, utrujenost, nespečnost, bil bolj produktiven, zadovoljen in zdrav. »TM za 50 do 90 odstotkov zmanjša (možnost za??) nastanek bolezni. Človeku omogoči, da je bolj v stiku s samim seboj, zelo izboljša spomin in koncentracijo,« pravi dr. Rus in dodaja, da po takšni meditaciji misli postanejo urejene in jasne, zato z manj dela opravite več. "Transcendentalna meditacija dokazano takoj in sistematično daje izkušnjo zelo globoke in prijetne umirjenosti,« doda Rus, »sicer 'razglašeni' možgani pa začnejo delovati izjemno urejeno." Kot pojasnjuje dr. Rus, se učinki meditacije kažejo tudi na telesu. »Ravni kortizola (hormona stresa) in laktata (odpadne mlečne kisline) v krvi se znižata, zviša se raven serotonina (hormona sreče) in dihanje se umiri.« Te fiziološke spremembe telesu omogočijo počitek.

Da ste s TM bolj odporni proti stresu, hitreje najdete notranji mir, lažje rešujete težave in spodbujate svojo kreativnost, rad pove tudi kultni ameriški režiser David Lynch, ki to meditacijo izvaja že desetletja. Dr. Andrej Rus dodaja, da je TM preprost in prijeten, zato si ljudje radi vzamejo čas zanj. »Ponavadi to obliko meditacije vadimo od deset do 20 minut zjutraj, da se osvežimo in zbistrimo glavo, ter še enkrat pozno popoldne, da odpravimo stres in utrujenost, ki se nabereta čez dan.«

plesalec-drog-ss.1460183192.jpg.w.960px.jpg
Na britanski univerzi Cambridge so študentom v okviru študijskih dejavnosti že pred leti omogočili obiskovanje tečaja plesa ob drogu. Foto: Shutterstock

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Slovenija
Slovenija Upad spolnega poželenja v dolgoletnih partnerstvih neizogiben

Upad spolne želje je v dolgoletnih part­nerstvih neizogiben, še posebej, ko se par spoprime z izzivom starševstva, so povedali...

Slovenija
Slovenija Velikost ni pomembna

Skoraj polovica moških (45 odstotkov) ni zadovoljnih z velikostjo svojega penisa, medtem ko je le petina žensk na drugi strani...

Slovenija
Slovenija (intervju) S čuječnostjo zmoremo več

Meditacija s čuječnostjo spreminja naše možgane. Smo bolj pozorni in osredotočeni, zmoremo več akademskih naporov ter hkrati znamo...

Slovenija
Slovenija Prevelika pričakovanja uničujejo zdrav pogled na spolnost

Ženske včasih niso imele pravice do orgazma, vse od spolne revolucije pa se pričakuje, da ga morajo doživeti ob vsakem spolnem odnosu,...

Slovenija
Slovenija Zmote o postu

Post je delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času. Razlogi, da se nekdo odloči za postenje, so lahko različni in...

Slovenija
Slovenija Digitalizacija v zdravstvu: kje smo?

V zadnjem desetletju je slovenski zdravstveni sistem delal prve večje sistemske korake na področju digitalizacije, v tem času so se z...

Slovenija
Slovenija Pijemo, ko smo žejni

Dehidracija lahko povzroči zmanjšano telesno zmogljivost in poslabšano regulacijo temperature telesa. Zato se ji pri športu, tudi...