Pogovor: »Ljudje z multiplo sklerozo so pripravljeni prenesti več«

Pogovor: »Ljudje z multiplo sklerozo so pripravljeni prenesti več«
Pogovor: »Ljudje z multiplo sklerozo so pripravljeni prenesti več«
  17.07.2019  |  11:22
Čas branja: 5 min
Nemški profesor dr. Hans-Peter Hartung se z raziskovanjem multiple skleroze ukvarja že več kot trideset let. Z njim smo se pogovarjali novembra 2011, ko je obiskal Slovenijo, v bolnišnici, kjer je delal, pa so ravno uvedli nova zdravila. V pogovoru je takrat poudaril, da je pri zdravljenju z zdravili nujno več spremljanja realnih kliničnih izkušenj z zdravili.

Strinjam se, da sta pri uvajanju zdravil potrebna konservativnost in postopnost, da pridobiš izkušnje. Nič ni bolj nevarno kot nekritično in hitro vpeljevanje zdravil.

Na predavanju za strokovnjake ste poudarili potrebo po večji količini podatkov o učinkih zdravil v »realnem življenju«, torej po odobritvi zdravila. Zakaj se te izkušnje velikokrat razlikujejo od rezultatov kliničnih študij?

V kliničnih testiranjih se zelo strogo izberejo udeleženci študije, saj želimo povečati možnost za dokaz učinkovitosti zdravila. Da bi se izognili prevelikim tveganjem, izključimo denimo bolnike s potencialnimi komorbidnostmi, želimo torej sestaviti idealno, omejeno populacijo. Ta ni reprezentativna za populacijo, ki jo zdraviš po odobritvi zdravila. Klinične študije torej zagotovijo neke smernice, ki jih je šele treba prilagoditi in vpeljati v realno življenje, zato je toliko bolj pomembno, da se zbirajo podatki uporabe zdravil v praksi, v realnem življenju. Z vzpostavljanjem takšnih baz podatkov dobimo dodatne informacije o učinkih in posledicah, ki jih prinaša zdravilo in se morda v kliničnih študijah niso pokazali.

Druga pomembna stvar je, da med študijo dokazuješ učinkovitost zdravila v primerjavi s placebom, medtem ko ga v realnem življenju primerjaš z drugimi, že uveljavljenimi zdravili. Nemogoče je, da bi vsa zdravila testirali vzporedno, torej drugo proti drugemu. Zato klinična testiranja pomenijo okoli 15 do 20 odstotkov populacije, ki se nato v resnici sreča z izbranimi zdravili.

Harting-2.1415436498.jpg.o.600px.jpg
Dr. Hans-Peter Hartung je predstojnik oddelka za nevrologijo na univerzi Heinrich-Heine v Düsseldorfu in tudi tamkajšnje univerzitetne bolnišnice. Skozi leta je postal član izvršnih odborov številnih mednarodnih organizacij, sicer pa so njegova področja raziskovanja poleg multiple skleroze še klinična in eksperimentalna nevroimunologija, periferalne neuropatije vključno s sindromom Guillain-Bare, kronična vnetna demielinizacijska polinevropatija in miopatije. Foto: Tjaša Zajc

Koliko po vašem mnenju to zavedanje vpliva na zdravnike in njihovo previdnost pri uvajanju novih zdravil?

Če sodeluješ v klinični študiji, že imaš določene izkušnje. Strinjam se, da sta pri uvajanju potrebna konservativnost in postopno uvajanje, da pridobiš lastne izkušnje. Nič ni bolj nevarno kot nekritično in hitro vpeljevanje zdravil. To mora biti postopen proces, ki je sicer na začetku počasen, sčasoma pa se skozi izkušnje izkaže, kakšni so varnostni zadržki.

Zdravljenje multiple skleroze je močno osredotočeno na farmakološko terapijo. Je možno razmišljanje zunaj okvirov, kot je bila denimo ideja o venski dilatacija? Kaj menite o tem?

To je bil velik nesmisel. Dokazi, na katerih so temeljile trditve o dilataciji, so bili znanstveno šibki. Mislim, da moramo biti odprti do novih metod, vendar morata biti vsak poseg in intervencija podvržena strogim znanstvenim merilom. To je nujno, da bolnikom ne dajemo lažnega upanja. Pri dilatacijah je pri nekaterih bolnikih prišlo do resnih težav.

Nekateri so doživeli kap, na Stanfordu je en bolnik umrl. Objavljene so bile čudežne trditve, da so nekateri po operaciji spet lahko hodili ... Razumljivo je, da so ljudje z neozdravljivimi boleznimi pripravljeni poskusiti skoraj vse, kar obljublja pozitivne rezultate. Etično pravilo za zdravnika pa narekuje previdnost in izogibanje nepreverjenim metodam.

Mislite, da bo multipla skleroza glede na kompleksnost bolezni kdaj ozdravljiva?

Morda gre za vprašanje časovnega okvira, bi bila pa kakršnakoli trditev zgolj špekulacija. Mislim, da nismo v nič boljšem položaju kot zdravniki, ki se ukvarjajo z drugimi avtoimunimi boleznimi. V zadnjih letih smo napredovali pri izboljšanju farmakoterapije in njene učinkovitosti. Največji izziv je trenutno progresivna oblika multiple skleroze, upam, da se kmalu najde kakšna rešitev na tem področju. Kmalu se začne testiranje zdravil z monoklonskimi telesi anti CD-20. Bomo videli, kaj bo to prineslo.

V zadnjih letih smo napredovali pri izboljšanju farmakoterapije in njene učinkovitosti. Največji izziv je trenutno progresivna oblika multiple skleroze in upam, da se kmalu najde kakšna rešitev na tem področju.

Ali tudi vi menite, da se učinkovitost zdravljenja lahko precej izboljša samo zato, ker bolnika seznanite z možnimi stranskimi učinki? Pogosto so to diareja, utrujenost in slabost.

Oceniti moraš, kaj lahko bolnik razume in prenese. Treba je upoštevati psihološki učinek uvedbe določenih zdravil.

Medicina danes ni več tako paternalistična, kot je bila morda včasih. Nekateri bolniki so pripravljeni sprejeti več stranskih učinkov kot drugi. Kot zdravnik poskušaš pretehtati prednosti in slabosti ter potem svoje mnenje deliš z bolnikom, njegovim stanjem in potrebo po zdravljenju. Vsekakor drži, da so bolniki z multiplo sklerozo pripravljeni sprejeti več kot drugi.

Kakšne so vaše izkušnje z medicinsko konopljo? Jo priporočate?

Živim blizu meje z Nizozemsko in vem, da je včasih veliko bolnikov hodilo tja po marihuano, a tega niso priznali. Očitno pomaga zmanjšati bolečino in spastičnost ter zagotovi občutek vsesplošnega ugodja. Sam predpisujem odobreno zdravilo sativex, ki vsebuje kanabinoide, in drugih stvari ne spodbujam. Sativex pa dobiva od 20 do 25 odstotkov bolnikov.

Kaj pa druge stvari? Kaj bolniki še poizkušajo?

Na tem področju je zelo težko narediti znanstveno študijo. Ko imajo bolniki težave, ne morejo čakati štiri leta na neko klinično testiranje. Maksimalno bi morali spodbujati terapije, ki dvigujejo kakovost življenja, a če posamezniku ni dosegljivo nič učinkovitega, mislim, da je prav, da ima možnost poskusiti tudi kaj drugega.

Kje vidite prihodnost zdravljenja multiple skleroze?

V prihodnosti pričakujem, da bomo imeli še več zdravil za zgodnjo intervencijo v času vnetnih zagonov pri bolezni. Upam vsaj, da bomo imeli učinkovitejša zdravila tudi pri tistih z že napredujočo boleznijo, saj za potrebo po zdravljenju pri progresivni obliki bolezni še nimamo rešitve. Upam, da bomo dobili zdravila, ki bodo omogočala popravo, da bo torej pristop postal bolj multimodalen in bo omogočal uporabo enega, dveh ali treh zdravil, ki bodo spremenila potek in aktivnost bolezni.

Originalni članek je bil objavljen 11. novembra 2014 v strokovnem časniku Medicina danes.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Novosti
Novosti Avtobusi so prijaznejši do okolja kot izposojeni e-skiroji

Preberite, kaj je razkrila analiza življenjskega cikla panoge izposoje električnih skirojev