Koronavirus – drugi val okužb šele prihaja

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
koronavirus   dodaj
Alojz Ihan dodaj
 
Koronavirus – drugi val okužb šele prihaja
Koronavirus – drugi val okužb šele prihaja
  13.03.2020  |  08:33
Čas branja: 2 min
Povzemamo izjave prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani, ki jih je dal za VAL 202. Kot je pojasnil, je trenutna statistika okužb v Sloveniji v večji meri posledice zimskih počitnic, pri čemer poudarja, da se večina tistih, ki so bili v Italiji, niti ni testirala. Večina jih namreč še nima bolezni. Bolj množično pa se testirajo ljudje iz poklicev z večjim tveganjem za prenos okužb, zato nastaja napačen vtis, da samo zdravniki smučajo. Oni so samo tisti, ki so se v veliki meri testirali. »Morate vedeti, da imamo trenutno verjetno 5- do 10-krat več okuženih, kot kažejo številke,« pravi prof. Ihan.

Novi koronavirus deluje v dveh fazah. V prvi fazi napade celice zgornjih dihal (traheje in bronhov), podobno kot ostali štirje navadni koronavirusi, ki nam vsako leto prinašajo prehladne bolezni. V teh celicah se novi koronavirus razmnoži. Ker pri tem povzroča vnetje, nas to draži na kašelj, kar je njegova pot do drugega človeka, je pojasnil Alojz Ihan.

Ko virus zaide globje v dihala

Po tej prvi fazi, ko se že zdi, da se je bolezen umirila, pa novi virus pri nekaterih ljudeh zaide globje v dihala, do pljučnih mešičkov. Naenkrat sledi težko dihanje, vročina, saj se v pljučih začne zelo močno vnetje, vnetna tekočina zalije pljuča. Če je razsoj virusa v pljučnih mešičkih velik, zboleli ne more dihati, saj so pljuča zalita. Potrebuje zdravniško pomoč, predihavanje, intenzivno nego.

Gripa vs. korona

Po simptomih je tudi zdravnikom praktično nemogoče ločiti med gripo in okužbo z novim koronavirusom. To lahko naredimo samo z laboratorijskimi testi, pojasnjuje Ihan. »V Italiji so imeli to smolo, da so imeli v istem obdobju vrh gripe in vrh nove korone, kar mislim, da je eden od razlogov za nastalo situacijo. Mnoge okužbe s korono so imeli za gripo in niso pravočasno uvedli epidemioloških ukrepov.« Pri gripi in novem koronavirusu so značilni znaki težkega dihanja in vročine, manj to, da nam teče iz nosa. To je bolj značilno za prehlad, torej za okužbe s starimi koronavirusi. Za novo korono je še najbolj značilen kašelj, ki ni zelo produktiven, ampak je suh.

Zakaj umirajo starejši?

Najbolj izrazit dejavnik za težak potek bolezni je starost. Virus namreč lahko pride v spodnja dihala, če ga sluznični imunski odziv v bronhijih in sapnicah ne premaga. Za dober sluznični imunski odziv moramo najprej imeti dobro hidrirano sluznico, veliko sluzi, zdrave migetalčne celice, ki so zadolžene za izločanje sluzi in z njo virusov. Pri starejših pa je značilno, da imajo malo sluzi, ker imajo malo sluznih žlez, njihove migetalčne celice so redke, je novinarki Vala 202 pojasnil Alojz Ihan. »Zaradi tega starejšim ljudem pogosto tudi slina odteka iz ust v pljuča in tudi sicer pogosto zbolijo za pljučnico. Migetalčne celice si pospešeno uničujemo tudi s kajenjem.«

Pogosteje imajo več težav z novim virusom tudi kadilci, slabše pa jo odnesejo tudi bolniki z visokim krvnim tlakom in diabetesom, ker je tem pridružena okvara mnogih tkiv, zlasti žil. Sluznični imunski sistem pa je odvisen od prežiljenosti.

Socialna osamitev

Socialna osamitev je po besedah Alojza Ihana najučinkovitejša metoda preprečevanja okužb. »Da so ljudje toliko razmaknjeni, da virus ne more preskočiti med njimi.«

Pričakovanja

»Pri virusih, ki se tako eksplozivno širijo, vemo, da slej ko prej vzpostavijo ravnovesje z imunskim sistemom vrste, v tem primeru ljudi. Kar še vedno lahko pomeni 100 ali 1.000 smrti na leto. To bo jasno čez nekaj sezon – ali se bo obdržal, ali bo imel sezonski potek in koliko nas bo to sožitje stalo,« je še povedal Ihan.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Bolezni
Bolezni Tanja Petkovič, zdravnica v domu starejših Horjul: Kako smo zmagali v prvi bitki s COVID-19

V domu za starejše v Horjulu jim je po 21 okuženih oskrbovancih in štirih okuženih zaposlenih uspelo ustaviti širjenje novega...

Mnenja
Mnenja Zakaj je stres slab za naš imunski sistem?

Človeško telo je sicer zasnovano tako, da se lahko učinkovito brani pred različnimi sovražniki, vendar pa se tudi najbolj zdrav...

Bolezni
Bolezni (COVID-19 od blizu) Izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med.: Ni tako nevaren, je pa resnično zelo nalezljiv

Do trenutka, ko smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Matjažem Fležarjem, vodjo ekipe, ki na Kliniki Golnik skrbi za zbolele za COVID-19,...

Bolezni
Bolezni Tadejine modre ustnice – osebna zgodba o pljučni hipertenziji

Maj je mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji, bolezni pljuč in srca, pri kateri je krvni tlak v pljučnih arterijah višji od...

Slovenija
Slovenija Spletna diagnoza je le možnost, nikakor dejstvo

Med epidemijo okužb z novim koronavirusom je nekaj postalo jasno: zdravnika vsak dan zares potrebuje precej manj ljudi, kot jih je pred...

Prehrana
Prehrana Močna povezanost možganov in prebavil

Možgani in prebavila so močno medsebojno povezani, to pa postavlja naš prebavni sistem v veliko odvisnost od čustev in zlasti stresa....

Prehrana
Prehrana (KVČB in covid) 5 prehranskih dejstev, ki jih morate vedeti v času pandemije

Pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) pride do vnetja prebavnega trakta. V aktivni fazi bolezni simptomi, povezani z boleznijo,...