Povzetek webinarja Kronična vnetna črevesna bolezen in covid-19

Povzetek webinarja Kronična vnetna črevesna bolezen in covid-19
Povzetek webinarja Kronična vnetna črevesna bolezen in covid-19
  29.04.2020  |  12:02
Čas branja: 6 min
Podatkov o virusu SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19 je iz dneva v dan več, a še vedno mnoga dejstva niso znana. »Zdravniki, če ne vemo, s čim imamo opravka, skušamo biti skrajno previdni, zato svetujemo stroge ukrepe za bolnike s KVČB,« je na nedavnem spletnem dogodku, namenjenem bolnikom s KVČB, povedal gastroenterolog Matic Koželj z UKC Ljubljana.

V organizaciji društva za KVČB in naše revije smo konec aprila priredili spletni klepet, tako imenovani webinar, na katerem sta poleg predstavnikov društva Mateje Saje in Dušana Barage sodelovala še gastroenterolog Matic Koželj z UKC Ljubljana in pravnica Sanja Jablanovič iz Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Poskušali smo odgovoriti na nekaj aktualnih vprašanj, ki v teh tednih težijo bolnike s KVČB. Žal veliko dokončnih odgovorov ta trenutek še ni možno dati, saj je novi koronavirus v veliki meri še neznanka. Pa vseeno, kaj pravi medicinska stroka?

Stroka je previdna

Kot je bolnikom pojasnil Matic Koželj, trenutno še ni možno povedati, ali so bolniki s KVČB bistveno bolj dovzetni za to, da se okužijo in da pri njih pride do težjega poteka bolezni COVID-19. Ti strahovi izhajajo predvsem iz dejstva, da večina teh bolnikov uživa imunosupresivna zdravila, ki vplivajo na njihov imunski sistem oziroma ga zavirajo. Kaj torej z zdravili, ali jih je treba opustiti?

»Doslej še nismo videli podatkov, ki bi kazali, da imajo bolniki s KVČB ali bolniki, zdravljeni z imunosupresivi, bistveno večje tveganje za okužbo ali težji potek COVID-19,« pravi Koželj. Je pa res, da tudi še niso bile narejene nobene študije o tem vprašanju, dodaja zdravnik. »Glede na dosedanje izkušnje z imunosupresivnimi zdravili smo mnenja, da bi naši bolniki lahko bili bolj ogroženi, se pa pri vsakem bolniku posebej odločimo, kako naprej, če se okuži.«

Strokovnjaki menijo, da so edino zdravilo, ki bi lahko povzročilo večje tveganje za slabši potek COVID-19, kortikosteroidi v velikih odmerkih. »Pri teh smo pa v Sloveniji res restriktivni in mislim, da to ne bo problem,« pravi Koželj. Menijo tudi, da bi bilo ob okužbi morda smiselno začasno opustiti jemanje azatioprina, metotreksata in tofacitiniba, vendar v dogovoru z lečečim gastroenterologom. »Kot naši bolniki vedo, to delamo tudi sicer pri okužbah, na primer pri gripi, prehladnih obolenjih – prestavljamo jemanje zdravil, apliciranje odmerkov. To so že znana splošna navodila.«

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Strogi ukrepi

Največ, kar lahko bolniki za zdaj naredijo zase, je, da izvajajo ukrepe stroge izolacije. Tu gre za ukrepe, ki jih bolniki s KVČB tudi sicer izvajajo med epidemijo gripe in podobno, saj se, še posebej bolniki na bioloških zdravilih, nasploh varujejo pred okužbami (higiena rok, kašlja, izogibanje množičnim druženjem in podobno), pojasnjuje Koželj.

Spremenjeno delo ambulant za zaščito bolnikov

Ker torej velja, da je treba čim bolj zmanjšati tveganje za okužbo bolnika s KVČB z novim koronavirusom, so tudi zdravstvene ustanove spremenile način dela. V Ljubljani so veliko bolnikov, ki so bili naročeni na redne kontrole, poklicali po telefonu ali jim poslali elektronsko pošto in po tej poti prilagajajo terapije glede na bolnikove težave, vse bolnike z napotnico nujno in zelo hitro pa tudi pregledajo.

Enota za biološka zdravila pod vodstvom dr. Nataše Smrekar se je reorganizirala tako, da lahko bolniki, ki zdravila prejemajo prek infuzije, ta dobijo na varni razdalji in ob drugih varnostnih ukrepih (zmanjšanje števila kontaktov, zmanjšanje števila bolnikov, ki hkrati prejemajo zdravila, prezračevanje prostorov in naročanje tako, da bolniki ne čakajo), nam je pojasnil Koželj.

Sum na okužbo

Vsi bolniki s KVČB, ki jemljejo imunosupresivna zdravila, načeloma torej sodijo v ogroženo skupino (dokler nimamo več podatkov) in jih ob sumu na okužbo napotijo na testiranje. Ti bolniki pokličejo svojega osebnega zdravnika, ki jim uredi odvzem na najbližji točki, in se ravnajo po navodilih, pojasnjuje zdravnik. Med tem jemljejo vsa zdravila, ki so jim predpisana, dokler sum ni potrjen. »Če pa je okužba potrjena, naredite enako kot doslej ob okužbah – kontaktirate svojega gastroenterologa, kjer boste dobili nadaljnja navodila glede zdravil,« razlaga Koželj.

Zmerna imunosupresija koristna?

Matica Koželja smo vprašali, ali je zmerna imunosupresija lahko celo koristna za bolnike, saj vemo, da gre pri hudih oblikah COVID-19 pravzaprav za prekomeren odziv imunskega sistema bolnika. »Za zdaj je zgolj teorija, da bi jo lahko bolje odnesli bolniki z zmanjšanim imunskim odzivom. A to bomo vedeli šele, ko bo vse skupaj mimo in bomo lahko analizirali podatke o poteku bolezni pri naših bolnikih.«

Opuščanje zdravil

Prvo pravilo, ki ga poudarja Matic Koželj, je, naj bolniki nikakor preventivno na lastno pest ne opuščajo zdravil – v strahu, da bi jim lahko škodila ob morebitni okužbi. Na dolgi rok bi si lahko naredili več škode kot koristi. »Če ste bili v stiku z okuženim ali vam je okužba dokazana, kontaktirajte svojega gastroenterologa in se dogovorite. On ima vašo dokumentacijo in bo znal presoditi. Drugače je, če ima bolnik blago obliko KVČB, je na prvem biološkem zdravilu, kot pri nekom, pri katerem nam je komaj uspelo najti neko zdravilo, ki je umirilo bolezen in smo dosegli remisijo. Mi smo tu zato, da se skupaj z vami odločamo in se skupaj odločimo, katera tveganja lahko prevzamemo,« sporoča Koželj.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Bolezni
Bolezni Tanja Petkovič, zdravnica v domu starejših Horjul: Kako smo zmagali v prvi bitki s COVID-19

V domu za starejše v Horjulu jim je po 21 okuženih oskrbovancih in štirih okuženih zaposlenih uspelo ustaviti širjenje novega...

Mnenja
Mnenja Zakaj je stres slab za naš imunski sistem?

Človeško telo je sicer zasnovano tako, da se lahko učinkovito brani pred različnimi sovražniki, vendar pa se tudi najbolj zdrav...

Bolezni
Bolezni (COVID-19 od blizu) Izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med.: Ni tako nevaren, je pa resnično zelo nalezljiv

Do trenutka, ko smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Matjažem Fležarjem, vodjo ekipe, ki na Kliniki Golnik skrbi za zbolele za COVID-19,...

Bolezni
Bolezni Tadejine modre ustnice – osebna zgodba o pljučni hipertenziji

Maj je mesec ozaveščanja o pljučni hipertenziji, bolezni pljuč in srca, pri kateri je krvni tlak v pljučnih arterijah višji od...

Slovenija
Slovenija Spletna diagnoza je le možnost, nikakor dejstvo

Med epidemijo okužb z novim koronavirusom je nekaj postalo jasno: zdravnika vsak dan zares potrebuje precej manj ljudi, kot jih je pred...

Prehrana
Prehrana Močna povezanost možganov in prebavil

Možgani in prebavila so močno medsebojno povezani, to pa postavlja naš prebavni sistem v veliko odvisnost od čustev in zlasti stresa....

Prehrana
Prehrana (KVČB in covid) 5 prehranskih dejstev, ki jih morate vedeti v času pandemije

Pri kronični vnetni črevesni bolezni (KVČB) pride do vnetja prebavnega trakta. V aktivni fazi bolezni simptomi, povezani z boleznijo,...